Porod ni romantično lep, kot si ga iz opisov včasih napačno predstavljajo mamice. Včasih morda k takšnim predstavam drobec dodam tudi sama. Ker meni porod je lep. A na drugačen, prvinski način. Ne ve romantični belini in lepih nasmeških. Porod je proces, ki ga vsaka ženska doživi drugače. V povezavi s predhodnimi prepričanji, izkušnjami, strahovi ter zgodbami, ki jih je o porodu poslušala skozi svoje življenje.

V moji družini velja prepričanje, da je porod ni nič posebnega, predvsem pa ne traja dolgo. In to je bilo prepričanje s kakršnim sem na porod odšla jaz. In porod je bil res hiter in enostaven. A to ne pomeni, da je bil romantično lep.

V meni se je kot vrtinec dvignilo polno občutkov in čustev, ki jih nisem pričakovala. Bila so tako vseobsegajoča, da se okolice skorajda nisem zavedala. Dotiki, govor, svetloba, vse me je motilo, zato sem zaprla oči in se potopila v svoj svet.Moj svet je bil poln občutkov, ki jih za nazaj ne znam natančno opisati. Spomnim pa se, da je bilo na trenutke vsega preveč.

Bolečine se ne spomnim. Spomnim pa se, da nisem mogla vdihniti. In sem se samo prepustila, zaupala, da moje telo ve kaj dela. Sprva sem se veselila, da bom spoznala svojega otroka. Kasneje pa se je valovanje okrepilo v bučanje, ki je bilo tako intenzivno, da se je razum povsem odklopil. Nisem več sledila kaj se je dogajalo okoli mene, nisem zaznavala svojih občutkov, vedela sem le, kateri položaj mi ustreza, da so občutki v telesu kljub njihovi intenzivnosti ostajali znosni. Da me niso preplavili. In nto sem začutila neverjeten pritisk. Peklo je in babica je svetovala naj ne pritiskam. Zdela se mi je povsem nerazumna, a nekako je njeno sporočilo vseeno prišlo do mene. Zdelo se je kot ure, povedali so mi, da je trajalo nekaj minut. To sedaj vem tudi iz izkušenj porodov, ki jih spremljam. In nato sem jo dobila na prsi. Mojo malo, čudovito dišečo štručko.

Ta stik z naso prvinsko močjo, stiks svojo intuicijo, ki me v tem procesu preplvlja, ki mi govori, da je z menoj in mojim otrokov vse v redu, ta neverjeten telesni proces, ki mi omogoči mojo moč začutiti v vsej svoji intenzivnosti – to je del poroda, ki ga občudujem. Pri sebi in pri vseh ženskah, s katerimi sodelujem.

Ja porod je čudovit. A v svoji prvinski moči in intenzivnosti, ki marsikatero mamo lahko prestraši.

A ko se ženska pripravi na to, kar bo doživela, je reakcija osuplega presenečenja, ponosa in hvaležnosti enaka pri vseh. Lepo je spoznati svojo moč.