V aboridžinsko kulturo sem se zaljubila kot najstnica. Očaral me je njihov način sanjanja , sanjskega časa in razlage da smo sami kreatorji svoje usode.
Kasneje sem ponovno prišla v stik s tehniko sanjanja – Saphire Imagery (DreamBirth), ki me je podprla in na nek način rešila v času mojih najtežjih izzivov v življenju. Prav zato sem tudi sama postala DreamBirth terapevtka. Sedaj s tehnikami vizualizacij (sanjanje) pomagam nosečnicam in mamicam, ter njihovim otrokom, da se lahko povežejo že v času pred zanositvijo, v času nosečnosti, poroda in po porodu.
Kar sem v tem času spoznala je, da svoje življenje glede na naše želje v resnici kreiramo sami. Če si nekaj želim, in verjamem da je možno, se mi to lahko izpolni.
Ko to opazujem pri mamah, ki se pripravljajo na porode, ki so rojevale v obdobju koronskih ukrepov, ko so nekatere rojevale same ali pa so ob sebi imele le malo prave podpore, in gledam, kako se njihov sanjski porod prestavi tudi v njihovo resničnost, se moje prepričanje le še utrjuje
Ko nam povedo, da je naša edina možnost carski rez in mama kljub temu verjame, da bo lahko rodila vaginalno in se ji njene sanje izpolnijo. Ko si mama želi naravni porod, a ji otrok pokaže, da sam porod vidi drugače.
Verjamem in zaupam, da si svojo realnost ustvarjamo sami. Začne se v naših mislih, v naših sanjah. Kar je povsem nasprotno od prepričanja, ki velja v družbi, da se nam stvari pač dogajajo. Moja izkušnja je, da naključij ni – so le dogodki, ki so na-KLJUČ in nam omogočajo doseči svoje sanje, če zaupamo, da je to možno in da si to zaslužimo.
A usode vsega sveta seveda ne moremo kreirati sami. In ker se večina sprijazni, da stvari pač so takšne kot so, se stvari ne morejo spremeniti, saj v negativno, zaradi strahu in slabih predhodnih izkušenj, predvsem pa zaradi nenehne reklame v medijih, pogosto verjamemo močneje kot v dobro – in se nam slabo zato pogosteje tudi uresniči.
Ampak kaj če bi le za trenutek verjeli, da so stvari lahko lepe in dobre <3